Pazite na svoje zdravje, je eden izmed stavkov, ki ste ga verjetno največkrat ponovili, ko ste imeli še svojo oddajo Vizita na Pop tv-ju. Od kje pravzaprav ideja o tovrstni oddaji oz vi zaradi oddaje, ali oddaja zaradi vas?

“Nekega popoldneva, ko sem pripravljala prispevek za oddajo 24 ur, je prišel k meni Tomaž Perovič, moj takratni šef in mi rekel, naj pripravim osnutek rubrike o zdravju. Šla sem domov, spisala osnutek in čez mesec dni imela prvo Vizito. Bil je 20. december 1996. Vizito sem delala, urednikovala in vodila 17 let. Rubrika je resnično rastla z menoj, v 17 letih sem imela vsako nedeljo dve temi na rubriko, gostila čez tisoč domačih tujih strokovnjakov in bolnikovih zgodb. Mislim, da sem do rubrike prišla zaradi dejstva, da so me te teme zanimale, da sem v prvem letu oddaje 24 ur veliko poročala o medicini in preventivi za boljše počutje in zdravje. Na koncu vsake rubrike sem rekla Pazite na svoje zdravje in to je stavek, ki me spremlja še danes.”

Zdravje naj bi bilo tako kot varnost, dokler jo imamo je vse samoumevno, ko pa jo, oz ga izgubimo, nas lahko zaznamuje za vedno ali nam (pozitivno) spremeni življenje. Koliko je po vašem mnenju resnice v tem?

“Seveda drži. Ljudje vedno mislimo, da se te stvari zgodijo drugim. Da se bolezni, nesreče dogajajo drugim. In smo povsem v šoku, ko se to zgodi nam. Pa se. Dokler je vse v redu, dokler je vse prav, ne vidimo razloga, da bi se morali povsem predati temu, da bi živeli “zdravo”. Je pa veliko vprašanje, kaj sploh pomeni živeti zdravo. Kdo lahko sodi o tem, kaj naj jemo, koliko se naj gibamo, koliko spimo… Po moje gre za zelo individualne pristope in kar je dobro za enega, lahko škodi drugemu. Zdrava pamet, mi je kar všeč. Vsako pretiravanje škodi, vsaka obsedenost z rekreacijo ni v redu… Dobro se spomnim, ko mi je nekoč neka zdravnica v pogovoru za Vizito rekla: “Ko ljudje zbolijo, so pripravljeni jesti travo…” Drži. Žal je tako in to se ne bo spremenilo. Je pa res tudi nekaj drugega, lahko živiš neznansko “zdravo”, pa vseeno zboliš za rakom… “

Foto: Ana Kovač

Varni svetovi, ki se običajno začnejo ali končajo v nas samih ali pri nas doma, tvorijo varen svet, ki ga danes poznamo skozi objektiv različnih medijev. Zanima nas ali ste bila kot profesionalna novinarka nagnjeni k bolj slabim ali bolj k dobrim novicam, ki naš svet delajo lepši?

“Vesela sem, da sem lahko delala rubriko, ki sem ji rekla: novinarstvo s smislom. Lahko sem poročala o novih tehnikah, metodah zdravljenja, o novih zdravilih, ki so na voljo, o tem, kako prepoznati določene bolezni, kako se pred njimi obvarovati… Hvaležna sem, da sem bila tista novinarka, ki je prinašala nasvete, večkrat tudi rešitve. Je pa res, da sem nagnjena k temu, da najprej zastrižem z ušesi pri slabih novicah. Pa verjamem, da nisem edina. Pač mi padejo v oči. Morda zato, ker so povsod?”

Kje je vaš varni svet, kjer se resnično počutite varno, tako v mentalnem kot fizičnem pomenu?

“Najbolj varno se počutim doma. Tam je moje svetišče, zatočišče. Je pa res, da se počutim varno kjerkoli, če sem v redu, če se počutim celovito, celostno, pomirjeno z življenjem, ki ga živim. Starejša sem, bolj spoštujem dejstvo, da imam okoli sebe ljudi, ki jim zaupam, kjer sem lahko kakršna sem in kjer mi ni treba blefirati niti za sekundo. Najlepše pa mi je v objemu mojih ljubih.”

Od leta 2013 ste zaposleni v  Agenciji Adrema, kjer delate na področju odnosov z javnostmi in organizaciji dogodkov. Ali je to tisto, kar ste si želeli početi v svoji karieri?

“Ko sem “gor rastla” sem si želela biti televizijska novinarka, kar sem bila preko dvajset let. Imela sem svojo rubriko, svoje področje, naužila sem se čudovitega dela v norem kolesju novic. Tako je naneslo, da nisem več na televiziji in da imam možnost uporabiti svoje izkušnje in znanje medijev in ga prenesti v delo v marketingu. Zelo zanimivo je, pogled na medije pa je iz tega brega precej drugačen, kot sem ga imela, ko sem bila tudi jaz skupaj z novinarji. Je kar izziv voditi agencijo, biti odgovoren za to, da delo teče. Obenem veliko moderiram dogodkov, imam zelo obiskano spletno stran www.alenkamirt.si in pišem. Veliko pišem. Novinarka v meni je tu.”

Glede na vašo pogosto izrečeno besedo, za zdravje verjetno dobro skrbite. Kako pa kot ženska skrbite za svojo fizično varnost?

 “Kovačeva kobila… No, hodim na telovadbo, dvakrat na teden. Traja nekaj mesecev, potem me mine in ne delam nič zase, potem me prime panika in spet začnem. Nikoli nisem bila preveč navdušena nad športom. Ga pa rada spremljam. Obožujem športne prenose. Nogomet, smučanje, skakanje… Nič ne zamudim. Sicer rada kuham in pečem sladice, zelo rada skuham doma, sem vesela, da lahko jemo hrano, ki je pripravljena doma. To je v teh intenzivnih dneh kar razkošje. Sicer pa dobro skrbim zase. Da se vsak dan smejem na glas, da se stiskam s svojimi ljubimi, da grem dovolj zgodaj spat in da nimam slabe misli v srcu, ko zaprem oči.”

Andrej Kovačič                 E: andrej.kovacic@varensvet.si

Ste eTwinning ambasadorka za Hrvaško, vodja projekta “Varnost otrok na internetu”, Microsoft Innovative Educator Expert, Microsoft Certified Educator, članica Nacionalnega sveta za vzgojo in izobraževanje ter strokovnjakinja v delovnih skupinah za kurikulum Informatike in medpredmetne teme IKT v izobraževanju. Zaključili ste E-learning akademijo, smer Management, in opravljate doktorski študij – Informatika v vzgoji in izobraževanju na UFZG.

Ali nam lahko kaj več poveste o Microsoft Innovative Educator Expertu in Microsoft Certified Educatorju?

Program Microsoft Innovative Educator Expert (http://aka.ms/mieeflyer) je edinstvena platforma, ki učiteljem nudi možnost za strokovno izobraževanje, in možnost povezovanja z učitelji s celega sveta. Namen tega je izmenjava znanja, izkušenj in povezovanja ter skupnega oblikovanja izobraževalnih projektov za izboljšanje kvalitete poučevanja.

Microsoft Certified Educator je certifikat, ki kaže na to, da ima učitelj visok nivo digitalne pismenosti ter kompetence za oblikovanje bogatih, prilagojenih tehnoloških izkušenj učenja za svoje učence. Certifikat je zasnovan na UNESCO ICT okviru kompetenc za učitelje. https://www.microsoft.com/en-us/learning/mce-certification.aspx

Zaposleni ste v Osnovni šoli Veliki Bukovec na Hrvaškem, katero obiskuje 350 učencev. Ali nam lahko poveste, katere aktivnosti izvajate v šoli na področju preprečevanja spletnega nasilja (nadlegovanja) med učenci?

Skupaj še s štirimi osnovnimi šolami smo pripravili šolski kurikulum ”Pet za net” (http://petzanet.hr), tako da preventivo nasilja izvajamo z vsemi učenci od prvega do osmega razreda osnovne šole. Te aktivnosti vključujejo primere gledanja animirane zgodbe ali videa ter razpravo, kako bi se učenci znašli v prikazani situaciji, kako bi se ji izognili, in kako bi se je rešili. Učenci izdelujejo tudi digitalne izobraževalne vsebine, s katerimi učijo vrstnike o odgovorni in varni uporabi interneta. Vsako leto tudi organiziramo Dan varnega interneta, kjer v sklopu tega potekajo delavnice za starše, razne predstavitve in dogodki za lokalno skupnost.

Katere oblike spletnega nasilja med učenci se najbolj pogosto pojavljajo oziroma, ki jih obravnavate?

Glede na to, da OŠ Veliki Bukovec že desetletje dela na preventivi spletnega nasilja, na srečo opažamo čedalje manj tovrstnih primerov. No, dogaja se, da učenci ustvarijo lažni profil na socialnem omrežju, in pišejo nesramne vsebine ali objavijo tuje fotografije.

Na kakšen način obvladujete učence, ki potrebujejo posebno obravnavo zaradi preteklih nasilnih dejanj nad drugimi učenci?

Takšne situacije vedno poskušamo rešiti s pogovorom, najprej z učenci, če pa je potrebno, tudi z njihovimi starši. Po potrebi še z učenci delajo strokovne službe (pedagog, psiholog). Od preteklega leta je na Hrvaškem začel veljati novi pravilnik o pedagoškem delu, ki vključuje tudi kazni za nasilne učence.

Spletno nasilje (nadlegovanje) postaja čedalje bolj pereča problematika med mladimi. Kakšno je stanje na tem področju na Hrvaškem?

Enako, kot drugje v svetu. Učenci intenzivno uporabljajo računalnike in internet, ter pogosto in brez razmišljanja naredijo nekaj online.

Kako naj bi po vašem mnenju delovala šola za obvladovanje spletnega nasilja (nadlegovanja) v kontekstu varna šola?

Vsaka šola bi morala imeti Pravilnik o sprejemljivi rabi interneta, računalnika in mobilnih naprav, kjer se predpiše na kakšen način se jih lahko koristi, v kakšnih okoliščinah in prostorih, ter katere so kazni za kršitev tega pravilnika. Na takšen način bi učenci, učitelji in starši bili seznanjeni, kaj je dovoljeno, in kaj ni. Vse to pa v upanju, da bi bolj pogosto izvajali dovoljene aktivnosti, kot je uporaba računalnika za učenje, in bolj redko za nedovoljene aktivnosti, kot je snemanje in objavljanje na socialnih omrežjih.

Andrej Kovačič                            E: andrej.kovacic@varensvet.si

V novem letu Slovenska vojska (SV) nadaljuje s pomočjo pri oskrbi prebežnikov. V podporo policije je letos (do 1.2) v rotacijah sodelovalo 6126 pripadnikov SV, ki so z vojaškimi vozili prevozili 49.005 km. Pri logistični podpori je sodelovalo 690 pripadnikov. Vojaške kuharske ekipe pa so pripravile in razdelile 9986 toplih obrokov (Ministrstvo za obrambo Slovenska vojska, 2016a).

Preden se je Slovenija soočila s prihodom večjega števila migrantov, so se v Italiji, v južnem delu osrednjega Sredozemlja, že spoprijemali s prihodom večjega števila migrantov, ki so preko sredozemskega morja želeli vstopiti v Italijo. Tako se je SV, 16. oktobra 2015, po odločitvi vlade, vključila v mednarodno vojaško operacijo Evropske unije NAVFOR MED – Sophia, kjer sodeluje tudi z večnamensko ladjo Triglav 11 s 37-člansko posadko. Glavni namen operacije je omejevanje delovanja tihotapcev z ljudmi v Sredozemskem morju (Ministrstvo za obrambo Slovenska vojska, 2015d).

V začetku septembra 2015, se je Slovenija pripravljala na prihod večjega števila migrantov na južno mejo s Hrvaško in na nadaljnje ukrepe, pri katerih ima SV podporno vlogo. Vlada RS je s sklepom z dne 20. septembra 2015 odločila, da SV s svojimi zmogljivosti logistično podpira državne organe pri oskrbi migrantov, ter na podlagi sklepa Vlade RS z dne 17. oktobra 2015 sodeluje s policijo pri širšem varovanju državne meje v notranjosti državnega ozemlja ter pri varovanju določenih objektov in območji (Ministrstvo za obrambo Slovenska vojska, 2015c).

SV opravlja podporne naloge Slovenski policiji skladno z določili Zakona o obrambi. Četrta točka 37. člena Zakona o obrambi, ki določa naloge vojske, omogoča sodelovanje Slovenske vojske s policijo »pri širšem varovanju državne meje v notranjosti državnega ozemlja v skladu z načrti in po predhodni odločitvi vlade«, vendar pripadniki SV nimajo policijskih pooblastil. SV lahko po odločitvi vlade sodeluje tudi pri zaščiti in reševanju (Zakon o obrambi, 2004).

Tako SV vse od oktobra oziroma novembra podpira Upravo RS za zaščito in reševanje, Ministrstvo za notranje zadeve in nevladne organizacije pri oskrbi prebežnikov. Večina pripadnikov SV podpira policijo na območju policijskih uprav Murska Sobota, Novo Mesto in Maribor pri varovanju državne meje in območjih ob njej, pri spremstvu prebežnikov na vlakih ter pri nadzoru glavnih območji vstopa v Republiko Slovenijo (RS). Ko je potrebno s helikopterjem Bell 206 spremljajo situacijo iz zraka. SV logistično podpira Civilno zaščito, pri čemer opravlja naloge deljenja toplih obrokov ter napitkov po potrebi, priprave tovora za natovarjanje, dezinfekcijo, dezinsekcijo, deratizacijo prostorov ter različne prevoze. SV nudi tudi zdravstveno pomoč. Vojaška zdravstvena enota sodeluje s strokovnim kadrom in je dnevno angažirana s približno dvajsetimi zdravstvenimi delavci in desetimi reševalnimi vozili (Ministrstvo za obrambo Slovenska vojska, 2015b).

SV pri obvladovanju krize mednarodno sodeluje s pripadniki tujih oboroženih sil – Oboroženih sil Republike Češke – pri zagotavljanju zdravniške oskrbe v terenski zdravstveni postaji Role 1 v Šentilju in pri postavljanju začasne tehnične ovire (Ministrstvo za obrambo Slovenska vojska, 2015a).

SV je po usmeritvah policije do 25. januarja 2016 postavila 147.850 metrov začasnih tehničnih ovir, ki jih skupaj s policisti tudi varujejo. Tehnične ovire tudi utrjujejo, popravljajo ter odstranjujejo njene dele (Ministrstvo za obrambo Slovenska vojska, 2016b).

Migrantska kriza je postavila potrebo, da se v izjemnih primerih omogoči širše angažiranje SV pri izvajanju nalog varovanja državne meje. Državni zbor RS (DZRS) je z dvotretjinsko večino omogočil pripadnikom SV, da če to zahtevajo varnostne razmere, lahko po predhodni odločitvi DZRS skupaj s policijo izjemoma pri širšem varovanju državne meje; opozarjajo, napotujejo, začasno omejujejo gibanje oseb in sodelujejo pri obvladovanju skupin in množic. Ta pooblastila izvajajo pod pogoji, ki so predpisani za policiste (Zakon o dopolnitvi zakona o obrambi, 2015).

Viri

1. Ministrstvo za obrambo Slovenska vojska. (1.2.2016a). Slovenska vojska nadaljuje podporo v projektu migrant. Pridobljeno na http://www.slovenskavojska.si/odnosi-z-javnostmi/sporocila-za-javnost/novica/nov/slovenska-vojska-nadaljuje-podporo-v-projektu-migrant/
2. Ministrstvo za obrambo Slovenska vojska. (25.1.2016b). Slovenska vojska še naprej podpira oskrbo migrantov. Pridobljeno na http://www.slovenskavojska.si/odnosi-z-javnostmi/sporocila-za-javnost/novica/nov/slovenska-vojska-se-naprej-podpira-oskrbo-migrantov/
3. Ministrstvo za obrambo Slovenska vojska. (10.12.2015a). V podporo Policiji in Civilni zaščiti na terenu skoraj 700 pripadnikov Slovenske vojske. Pridobljeno na http://www.slovenskavojska.si/odnosi-z-javnostmi/sporocila-za-javnost/novica/nov/v-podporo-policiji-in-civilni-zasciti-na-terenu-skoraj-700-pripadnikov-slovenske-vojske-1/
4. Ministrstvo za obrambo Slovenska vojska. (16.11.2015b). V podporo Policiji in Civilni zaščiti na terenu skoraj 700 pripadnikov Slovenske vojske. Pridobljeno na http://www.slovenskavojska.si/odnosi-z-javnostmi/sporocila-za-javnost/novica/nov/v-podporo-policiji-in-civilni-zasciti-na-terenu-skoraj-700-pripadnikov-slovenske-vojske/
5. Ministrstvo za obrambo Slovenska vojska. (21.10.2015c). Slovenska vojska bo s policijo še naprej sodelovala za ohranitev že dosežene stopnje varnosti. Pridobljeno na http://www.slovenskavojska.si/odnosi-z-javnostmi/sporocila-za-javnost/novica/nov/slovenska-vojska-bo-s-policijo-se-naprej-sodelovala-za-ohranitev-ze-dosezene-stopnje-varnosti-1/
6. Ministrstvo za obrambo Slovenska vojska. (16.10.2015d). Triglav odplul v operacijo Evropske unije NAVFOR MED – Sophia. Pridobljeno na http://www.slovenskavojska.si/odnosi-z-javnostmi/sporocila-za-javnost/novica/nov/triglav-odplul-v-operacijo-evropske-unije-navfor-med-sophia/
7. Zakon o obrambi [ZObr-UPB1]. (2004). Uradni list RS, (103/04). Pridobljeno na http://pisrs.s i/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO532
8. Zakon o dopolnitvi zakona o obrambi [ZObr-E]. Uradni list RS, (95/15). Pridobljeno na http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5800

Avtor: Tomaž Kravos                         E: info@varensvet.si

V Slovenskem združenju za varen svet smo v februarskem srečanju gostili Vodjo oddelka za javni red in mir v Upravi uniformirane policije GPU, dr. Simon Slokan. Tema tokratnega srečanja je bila zelo aktualna in sicer Problematika migracij in varnost.

Predavatelj je izpostavil naslednje vsebine: migranti in migracije, migracijski tokovi, težave z obvladovanjem, evidentiranje in sprejemni postopki, varnost na mejah, zagotavljanje varnosti ljudi, javnega reda in miru, ekološki vidiki, prenosljive bolezni, o delu policije neposredno z migranti in o ekstremizmu.

Med drugim je predavatelj odgovoril na kar nekaj aktualnih odprtih vprašanj. Kateri segment varnosti je s pojavom migrantske krize res ogrožen? Kje se začne in konča pravna varnost v okviru zagotavljanja pravic vsem, ki bivajo/se nahajajo na ozemlju Republike Slovenije. S pojavom migrantske krize je povezanih veliko ideoloških zgodb, ki jih z vsakodnevnim ravnanjem lahko še bolj potenciramo, lahko pa vsi skupaj prispevamo k zagotavljanju demokratičnih vrednot. Mnenje predavatelja je, da se varnost vsakega posameznika začne z njegovimi dejanji, in da bomo le skupaj lahko uspešni tudi v tem okviru.

Srečanje je potekalo 29. februarja 2016 od 17.00 do 19.00 v Ljubljani.

Preberite tudi intervju s predavateljem za Varensvet.si

Svojo poklicno pot ste začeli v policiji in jo zapustili leta 2007, ko ste bili stari 33 let. Kaj vas je pravzaprav pripeljalo do tega, da ste se odločili zapustiti policijske vrste?

IBS je bil ustanovljen leta 2003, do leta 2007 oziroma do začetka 2008 smo ga vodili in strategijo razvoja usmerjali samo z nasveti, priporočili ter usposabljanji zaposlenih. Konec leta 2007 je vse skupaj preraslo okvirje »hobija« zato se je nekdo izmed ustanoviteljev moral aktivno vključiti v vodenje podjetja. Kocka je padla name.

Foto: IBS arhiv

Že vrsto let se ukvarjate s področjem varovanja oseb in sicer ste med drugim imetnik IBA licence – telesni stražar. Kakšne veščine in osebne karakteristike mora po vašem mnenju imeti telesni stražar (bodyguard), da lahko profesionalno in učinkovito opravlja ta poklic?

Leta 2005 sem bil s strani ministra za notranje zadeve kot prvi, v uradnem listu imenovan za inštruktorja za izvajanje nacionalne poklicne kvalifikacije varnostnik telesni stražar. Sem tudi inštruktor za izvajanje usposabljanja za pridobitev angleške nacionalne licence Close Protection Operative. V takratnem UVZ GPU, pred izstopom iz Policije sem prav tako sodeloval pri usposabljanjih pripadnikov te enote, torej lahko rečem, da sem na tem področju aktiven že od leta 2001. V vsem tem času sem spoznal, da mora imeti telesni stražar nekaj nujnih osebnostnih lastnosti in sicer: discipliniranost, vztrajnost, čut za timsko delo, športnik s srcem, čast, marljivost, sposobnost improvizacije, za vsem skupaj pa mora stati inteligentna oseba.

Foto: IBS arhiv

Največ posla oziroma nalog opravite v tujini. Ali nam lahko poveste, kako se pripravljate na najbolj zahtevne naloge, ki jih opravljate na bolj nevarnih območjih?

Nismo odkrivali tople vode, povzeli smo NATO sistem, fantje in dekleta imajo dvakrat letno »NATO testiranja« ki pri nas poleg teka, sklec in dviga trupa zajemajo še samoobrambne veščine (tradicionalni ju-jitsu), rokovanje z strelnim orožjem in skupinski test – tako imenovani obremenitveni pohod. Imamo organizirana interna usposabljanja. Prav tako tudi, ker smo trening center izvajamo različna usposabljanja kot na primer NPK VTS, CP Level 3, FPOS-I, potapljaški tečaji, padalski tečaji, voditelj čolna, itd. Nekaterih tečajev se naši fantje udeležujejo obvezno, drugih bolj zaradi team buildinga. Največ pa mora vsak posameznik narediti sam, žal ni časa, da bi tudi osnovno kondicijo nabirali skupaj. Kar se tiče dela na rizičnih območjih, najprej opravimo ”survey”, nato načrtujemo varovanje, določimo ukrepe in se seveda tudi z dodatnimi specifičnimi usposabljanji prilagodimo posamezni nalogi.

Foto: IBS arhiv

Pri varovanju oseb ni popravnih izpitov. Kako izbirate ustrezen kader in po kolikem času je po vašem mnenju posameznik usposobljen in pripravljen za najbolj zahtevne naloge na področju varovanja oseb?

S pridobitvijo licence Pearson approved center smo začeli izvajati 17-dnevna usposabljanja za telesne stražarje po standardih SIA (UK). Pred tem smo rekrutirali tečajnike skozi 10-dnevne IBA tečaje za varnostnike telesne stražarje. Skozi te tečaje pridobivamo kandidate za naše vrste. Izkazalo se je kot odlično, prvo gre za tečaje, ki so trenutno najbolj iskani, tako ni težko nabrati kandidate in drugo, 17 dni je težko blefirati. Torej vsakega posameznega kandidata naši inštruktorji individualno ocenijo in podajo svoje mnenje o ustreznosti. Čeprav CP Level 3 program ne zajema taktičnega streljanja, smo mi v naše tečaje to brezplačno dodali, na tak način ocenimo tudi sposobnosti rokovanja posameznika s strelnim orožjem. Najboljšim tečajnikom ponudimo zaposlitev v naših vrstah.

Ali nam lahko zaupate, katera je bila do sedaj vaša najbolj zahtevna naloga pri varovanju katere osebe, ki vam je tudi predstavljala največji izziv?

Verjamemo, da najtežje in najbolj zahtevne naloge še ni bilo, še pride.

Foto: IBS arhiv

Ali ste pri varovanju kdaj doživeli napad na vašo varovano osebo, kjer je bilo uporabljeno strelno orožje?

Na srečo ne, v kolikor bi do tega prišlo, bi definitivno veljalo, da smo naredili napako v predpripravi varovanja, ki zajema 80% vseh ukrepov.

Andrej Kovačič                       E: andrej.kovacic@varensvet.si

PRAVILA IN POTEK IZBORA

Priznanje VARNOSTNIK IN VARNOSTNICA LETA 2015, podeljuje Slovensko združenje za varen svet v sodelovanju IVK Inštituta za varnostno kulturo.

Namen podelitve priznanja je identificirati tiste varnostnike in varnostnice, ki so s svojim profesionalnim in strokovnim delom, pripomogli k čim višji stopnji varnosti v okolju, kjer opravljajo naloge varovanja, ter prispevali k ugledu zasebnega varovanja. Pri tem izstopajo iz povprečja ter so vzor in motivacija za druge posameznike.

Na ta način  lahko zasebno-varnostne družbe promovirajo svoje aktivnosti na področju dobrih kadrov in spodbudijo varnostnike in varnostnice, k še boljšem opravljanju nalog varovanja. Še posebej so dobrodošli primeri konkretnih dogodkov, kjer se je kandidat/ka še posebej izkazal/a, zaščitil/a ali pomagal/a žrtvam nasilja, preprečil/a nasilje, vlome, tatvine ipd.

POGOJI ZA PREDLAGANJE KANDIDATOV ZA DODELITEV NAZIVA

Razpisni pogoji in kandidatura

Predlagani varnostnik in varnostnica, ima posebne zasluge na področju zagotavljanja varnosti v okolju, kjer opravlja naloge varovanja. S svojim profesionalnim in strokovnim pristopom, je vzor in motivacija za druge posameznike.

Svoje kandidate lahko prijavijo zasebno-varnostne družbe in/ali naročniki varovanja, kjer kandidat ali kandidatka opravlja naloge varovanja. Prijavo lahko oddajo tudi ostale osebe, stranke ipd.

Pri prijavi je potrebno navesti naslednje podatke, ki se nanašajo na predlagano osebo:

1. ime in priimek;
2. naziv zasebno-varnostne družbe, kjer je kandidat/ka zaposlen/a;
3. obrazložitev podanega predloga, vsaj 100 in največ 300 besed, torej razloge, zakaj bi si po vašem mnenju kandidat/ka zaslužil/a omenjeni naziv;
4. morebitni dogodki, kjer se je kandidat/ka posebej izkazal/a;
5. kontakt predlagatelja

Zmagovalca bosta prejela zmagovalni kipec, enoletno članarino za članstvo v Slovenskem združenju za varen svet in možnost udeležbe na mesečnih izobraževanjih s področja varnosti, zaščite in varovanja. Zmagovalca se bosta lahko udeležila tudi 3-dnevnega izobraževalnega kampa kadrov za varnost 2016, kjer se bodo udeleženci izobraževali in usposabljali z različnimi strokovnjaki za varnost.

POTEK IZBORA/PRIJAVE IN PREDLOGI KANDIDATOV

Strokovna komisija bo med prejetimi predlogi v prvem postopku izbrala 10 kandidatov v ožji izbor, torej 5 varnostnikov in 5 varnostnic oz kandidati, ki bodo ustrezali razpisnim kriterijem. Izbrani kandidati se bodo imeli možnost predstaviti pred komisijo. Izmed kandidatov, ki se bodo komisiji predstavili, bo v drugem postopku izbran zmagovalec in zmagovalka.

Posamezna zasebno-varnostna družba lahko predlaga enega kandidata in eno kandidatko. Prav tako, lahko enega kandidata in kandidatko predlaga naročnik storitev varovanja, ali tretja oseba. Enako velja za organizirana interna varovanja. Predloge kandidatov posredujete na običajnem dokumentu na naslov: andrej.kovacic@varensvet.si. Prijave so še odprte.

Prejemnika naziva VARNOSTNIK IN VARNOSTNICA LETA 2015 bosta o prejemu priznanja in nagrade obveščena pred podelitvijo.

Si učenka OŠ Valentina Vodnika Ljubljana, in zmagovalka 1. IVK natečaja: MOJA ŠOLA – VARNA ŠOLA: Ivko išče prijatelje in varne zgodbe, v kategoriji naj zgodba, ki ga je organiziral IVK Inštitut za varnostno kulturo v letu 2015. Zaključna prireditev, katere so se udeležili številni gosti, med drugimi tudi varuhinja človekovih pravic, gospa Vlasta Nussdorfer, je potekala na vaši šoli. Ali nam lahko opišeš občutke, ki si jih doživljala ob razglasitvi rezultatov in prejemu nagrade?

Bila sem zelo vesela in ponosna na svoje delo, saj takega uspeha nisem pričakovala.

Na prireditvi je bila brezplačno razdeljena tudi knjiga za otroke, ki nosi naslov tvoje zmagovalne zgodbe STOP NASILJU!-prava izbira. Ali nam lahko zaupaš, kako je pravzaprav nastala tvoja zgodba, ki jo je komisija izbrala za zmagovalno?

Med razredno uro nam je učiteljica razdelila liste in nam zadala nalogo. Nekaj časa sploh nisem vedela kaj naj napišem, za tem pa sem uporabila prvo idejo, ki mi je prišla na misel. Želela sem namreč pisati o nečem vsakdanjem z veselim koncem in mislim, da sem to kar dobro predstavila.

Kako si kot osnovnošolka predstavljaš varno šolsko okolje?

Predvsem bi se vsi morali počutiti enakovredno, neizobčeno ali podcenjevano. Brez strahu bi morali hoditi po šoli in vsak bi moral imeti nekoga, ki bi mu lahko zaupal, saj tako veliko stvari ostaja neizrečenih.

 Kje je tvoj varni svet, oziroma kateri je tisti kraj, kjer se počutiš najbolj varno?

Nimam prav določenega varnega kraja… Varno se počutim takrat, ko sem z ljudmi, ki jih dobro poznam in jih imam rada (prijatelji, sorodniki…)

V primeru, da bi lahko vplivala na razmere in imela možnost na spremembe v svetu, kaj je tisto, kar bi prvo naredila?

Tako kot v šoli bi si tudi v svetu morali biti bolj enakovredni. Države ne bi smeli soditi po velikosti, premoženju ali številu prebivalcev, temveč po lepotah, ki jih skrivajo. Prišel je čas, ko bi morali odvreči orožje in večino stvari rešiti brez konfliktov, države bi morale bolj sodelovati in si v stiskah pomagati.

Andrej Kovačič                                    E: andrej.kovacic@varensvet.si

Od leta 2003 ste Predsednik sveta Četrtne skupnosti Vič Ljubljana, kar pomeni, da zelo dobro poznate lokalno okolje. Ali se seznanjate tudi z varnostno problematiko oz spremljate to področje v lokalnem okolju?

Predsednik Sveta Četrtne skupnosti Vič sem od 13. aprila 2003 dalje. Z varnostno problematiko se seznanjam z razgovori s predstavniki organizacij, ki skrbijo za varnost občanov, pa tudi z občani.

Kakšno vlogo ima Četrtna skupnost Vič na področju varnosti občanov oz kako poteka sodelovanje s policijo, z občani in drugimi službami, ki skrbijo za lokalno varnost?

Naloge četrtne skupnosti na področju varnosti občanov so navedene v Statutu MOL (60. člen). S Policijsko postajo Vič, ki je v neposredni bližini sedeža ČS Vič dobro sodelujemo, kakor tudi s Prostovoljnim gasilskim društvom Kozarje in predstavniki Inšpektorata MOL in Mestnega redarstva. V kolikor ocenimo, da je potrebna razprava glede varnostne situacije na območju četrtne skupnosti, povabimo na sejo sveta predstavnike policije, gasilcev, mestnih inšpektorjev in mestnih redarjev, ki se povabilu vedno odzovejo in konstruktivno sodelujejo. Poudariti moram, da tudi predstavniki viške policije izražajo željo po sodelovanju.

Ljubljana je še vedno varno mesto, kar pa ne pomeni, da ni kriminala in dogodkov, ki so moteči za občane. Ali ste kot predsednik sveta ČS in kot občan Viča zadovoljni z varnostjo v lokalnem okolju?

Glede na svetovno statistiko po varnosti smo na samem vrhu, vendar pa bi bilo vedno lahko še boljše.

Kako bi po vašem mnenju lahko bolj povezali občane ter okrepili socialni kapital ter jih ozavestili s pomenom varnostne kulture za boljšo varnost v lokalnem okolju?

Že skozi izobraževalni proces je za to urejeno, in sicer v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. Na našem naslovu so vedno dobrodošle tudi dobre ideje občanov.

V Sloveniji in v Ljubljani se znotraj Slovenskega združenja za varen svet formirajo skupine Civilistov za lokalno varnost, ki si prizadevajo za varno in urejeno lokalno skupnost. Njihova glavna naloga je ozaveščanje občanov in informiranje pristojnih služb in organov o problematiki in dogodkih, ki vplivajo na varnost in urejenost v lokalnem okolju. Kako lahko Četrtne skupnosti po vašem mnenju pomagajo tovrstnim skupinam, da bi bile pri svojem delu čim bolj učinkovite?

S pomočjo pri organiziranju brezplačnih predavanj – zagotovitev brezplačnega najema prostorov.

V mesecu marcu se tako v prostorih ČS Vič začenja izvajati t.i. Varna pisarna INFO TOČKA, ki jo v sodelovanju s ČS Vič izvaja IVK Inštitut, Inštitut za varnostno kulturo in Slovensko združenje za varen svet. Občani mestne občine Ljubljana se lahko informirajo in poiščejo rešitev za svoje morebitne težave s področja osebne varnosti, varnosti premoženja, varnosti otrok in problematike nasilja v šoli, medvrstniškega nasilja, nasilja v družini ipd.

Andrej Kovačič                               E: andrej.kovacic@varensvet.si

Ste doktor znanosti s področja psihologije in izredni profesor za forenzično psihologijo. Vaše področje raziskovanja je tudi Ocenjevanje verodostojnosti pričanja očividcev in žrtev kaznivih dejanj. Kateri dejavniki vse vplivajo na očividce in žrtve kaznivih dejanj, da si ti zapomnijo čim več pomembnih podatkov o storilcu oz dogodku?

Navadno si zapomnijo več točnih podatkov tiste priče, ki so med opazovanjem ostale zbrane in osredotočene na dogajanje. Če priče doživijo dogajanje zelo čustveno in so zelo vznemirjene, potem je večja verjetnost, da je njihov opis dogajanja in oseb pomanjkljiv. Pomembni so tudi osebni dejavniki, kot je na primer starost, kjer se netočnosti pogosteje pojavljajo pri otrocih in starejših ljudeh. Tudi poklic in vrsta izobrazbe lahko vplivajo na verodostojnost pridobljenih podatkov, saj npr. ljudje, ki so v tehničnih poklicih lažje in natančneje opišejo in interpretirajo dogajanje ob neki nesreči pri delu s stroji ali orodji.

Otroci težko razlikujejo med tistim, kar se jim je zares zgodilo, in namišljenimi ali sugeriranimi dogodki. Kako je s pričanjem pri otrocih? Kako in kdaj verjeti, kaj se jim je res zgodilo oz da so bili priča kakšnemu dogodku?

Verodostojnost pričanja pri otrocih je odvisna od njihove starosti, intelektualne, socialne, čustvene in moralne zrelosti. Zato je težko dati splošen odgovor. Vsakemu otroku moramo prisluhniti, vzpostaviti z njim empatičen odnos in šele nato lahko presojamo o tem, kaj je in kaj ni videl. Ker pa otroci niso samostojna bitja in so odvisni od skrbnikov, je treba preveriti tudi odnose z njimi in morebitne poskuse vplivanja s strani drugih, ki lahko poskušajo manipulirati z otroki, da bi uresničili lastne motive. Skratka, vsakemu otroku je treba pozorno prisluhniti, njegove izpovedi je treba jemati resno in z razumevanjem, hkrati pa je treba vztrajati v vlogi nepristranskega presojevalca. Otroci lahko prepričljivo lažejo o čemerkoli, obenem pa lahko tudi govorijo resnico.

Kako je mogoče prepoznati nekoga da laže in kako zanesljivi so tovrstni znaki?

Tako laiki kot strokovnjaki (npr. kriminalisti) smo slabi v ugotavljanju laži. Številne raziskave vztrajno kažejo, da smo pri ugotavljanju laži le malenkost boljši od naključnega ugibanja. Strokovnjaki so malo boljši od laikov, a je razlika tako majhna, da so še vedno blizu ugibanja. V laboratorijskem okolju lahko najdemo besedne in nebesedne znake, ki jih povezujemo z laganjem, a znanost do danes ni odkrila nobenega besednega ali nebesednega znaka, ki bi ga lahko uporabili kot pokazatelj laganja. Kot strokovnjaki na tem področju radi rečemo; Ostržkov nos obstaja le v pravljici Carla Collodija, v resničnem življenju ga ni. Seveda pa se predvsem na področju psevdoznanosti razširjajo nepreverjene domneve in miti, ki so izredno trdoživi in obljubljajo hitro ter učinkovito ugotavljanje laži. Tako se za ugotavljanje laganja promovira npr. nevrolingvistično programiranje, mikroobrazni izrazi, analiza vedenja sogovornika, snemanje s termalnimi kamerami, možganski prstni odtisi (MERMER), analiza stresa v glasu in tudi nekatere tehnike analize besednih znakov, kot je na primer Znanstvena analiza vsebine (SCAN). Takšne tehnike so nesprejemljive za resno in odgovorno delo policije in sodišč, saj so bodisi zavrnjene kot neučinkovite s strani znanosti, ali pa nepreverjene. Tehnike ugotavljanja laganja zvečine izvirajo iz ZDA, kjer pogosto pretirano poenostavljajo kompleksne duševne pojave in izumljajo navidezno učinkovite tehnike, ki jih intenzivno tržijo. Ko je tržišče zasičeno, se preselijo drugam. Zaradi finančnih in drugih interesov je psevdoznanost bistveno bolj prodorna kot znanost, zato lahko prodre tudi v policijo in pravosodje.

Zaradi nesprejemljivo nizke točnosti ugotavljanja laganja se metode ugotavljanja laži v preiskovalnih postopkih večine razvitih držav opuščajo. Preiskovalno delo je namreč preveč pomembno, da bi temeljilo na ugibanju in znanstveno nepotrjenih domnevah. Danes so na voljo številne znanstveno preverjene tehnike in metode, ki jih profesionalci lahko uporabijo pri svojem delu, da ugotovijo resnico (npr. tehnika premišljenega soočanja z dokazi, kriterijska vsebinska analiza izjav, pogovorno upravljanje, vzpostavljanje empatičnega odnosa z intervjuvancem itn.). V skupino zanesljivejših metod lahko uvrstimo tudi poligrafiranje, ki pa ga znanost vidi drugače, kot praktiki, ki živijo od njega. Medtem ko uporabniki ali zagovorniki poligrafa napihujejo njegovo točnost čez 90 %, je v znanosti sprejeto mnenje, da njegova točnost znaša približno 75 %. Pri poligrafu so sporne tudi prevare in zavajanja, ki morajo biti uporabljene, da tehnika deluje.

Kakšne so razlike med laiki in strokovnjaki v ugotavljanju laži?

Razlike so majhne, premajhne. Laiki smo uspešni pri ugotavljanju laži v približno 54 %, strokovnjaki pa v 56 %. Treba je opozoriti, da vrednost 50 % pomeni ugibanje, saj imamo le dva odgovora (laž, resnica). Obstajajo tudi strokovnjaki, npr. Paul Ekman, ki trdijo, da se lahko z uporabo njihovih metod izurimo v odkrivanju laži. Znanost tega ne samo, da ne potrjuje, ampak ugotavlja tudi resne metodološke pomanjkljivosti raziskav, ki naj bi kazale na učinkovitost metod ugotavljanja laži.

Katere tehnike ali metode ugotavljanja laži lahko dokaj upravičljivo uporabimo in katere ne?

Za učinkovito preiskovalno delo je ugotavljanje laži nepotrebno, lahko je celo škodljivo. Treba je namreč upoštevati, da policija pogosto dela s povratniki in osebami, ki ne želijo sodelovati, zato je pomembneje vzpostavljati spoštljiv odnos z intervjuvancem, saj tako pridobimo ne samo več, ampak tudi bolj točne informacije. Sodobni pristopi opravljanja razgovorov z osumljenci, pričami in žrtvami ne vključujejo več uporabe metod ugotavljanja laži. Najbolj priznan, uveljavljen in tudi znanstveno utemeljen pristop so začeli uporabljati v Veliki Britaniji pred približno 25 leti in od takrat so podobni vzniknili tudi v drugih visoko razvitih družbah. Uveljavlja se celo v ZDA, kjer vse do začetkov boja proti terorizmu niso videli potrebe po njegovi uporabi. Seveda pa opazovanje vedenja intervjuvanca še vedno ostaja pomembna aktivnost preiskovalca. A sedaj ne gre več za ugotavljanje laži, gre le za ugotavljanje splošnega duševnega stanja intervjuvanca. Ugotavljamo torej, kako sproščena je oseba ali kdaj se pojavlja vznemirjenost, saj to pomaga pri vzpostavljanju odnosa in pridobivanju operativno pomembnih informacij.

Kakšno je vaše mnenje o uporabi poligrafa za namene zaposlovanja ključnih kadrov v organizacijah?

Menim, da je uporaba poligrafa v takem kontekstu nesprejemljiva in škodljiva z več vidikov. Prvič zato, ker učinkovitost poligrafa ni bila nikoli verodostojno preverjena pri ugotavljanju laganja zaposlenih ali kandidatov za zaposlitve. Poligraf je bil izdelan za ugotavljanje laži osumljencev zločinov, kar pomeni drugačen kontekst uporabe metode. Domneva, da je poligraf enako točen pri ugotavljanju zavajanja zaposlenih, kot je točen pri testiranju osumljencev zločinov, ni znanstveno preverjena.

Drugič, zaradi uporabe poligrafa se opuščajo drugi načini preverjanja kadrov in ker poligraf ni povsem zanesljiv, se s tem povečuje varnostno tveganje organizacij.

Tretjič, uporaba poligrafa ima učinek zastraševanja. Verjetno to ni ravno najboljši način začetka ali vzdrževanja delovnega odnosa med delodajalcem in zaposlenim. Prvi vtis je pomemben in delodajalec kandidatu že takoj na začetku odločno pokaže, da mu ne zaupa, ali da dvomi o njegovih namenih. Dvomim, da to vodi k lojalnosti in predanosti organizaciji.

Četrtič, na splošno je sprejeto mnenje, da je uporaba poligrafa neetična, saj vključuje zavajanje in prevare. Če testirana oseba ne verjame, da je poligraf povsem zanesljivo orodje za ugotavljanje laži, se možnost napake merjenja poveča. Da bi testirana oseba verjela v popolnost poligrafa, poligrafisti uporabljajo tehnike socialnega vplivanja (npr. ustvarjanje vtisa strokovnosti in kompetentosti z obleko, govorjenjem, omenjanjem certifikatov, priznanj ipd.) in uporabljajo trike (npr. uvodno demonstriranje točnosti poligrafa z označenimi kartami in s tehniko, ki je drugačna kot tista, ki je potem uporabljena pri resničnem merjenju).

Petič, znanost meni, da je poligrafiranje neznanstvena metoda, saj so postopki merjenja premalo standardizirani in vpliva subjektivnosti poligrafista ni mogoče izključiti. Informacije s katerimi poligrafist razpolaga, njegova izurjenost, stališča, vrednote, prepričanja in stereotipi, tudi njegov čustveno doživljanje, vse to lahko vpliva na ugotovitve testiranja. Raziskave so to potrdile. Poligrafisti so samo ljudje, ki lahko pomembno vplivajo na usodo drugih ljudi.

Šestič, poligrafija je ločena od znanosti in verjetno tudi zato ne upošteva osnovnih spoznanj znanosti, kot so npr. psihologija, nevrofiziologija, biologija in fiziologija. Poligrafija nima zadovoljivega znanstveno-teoretičnega temelja in le redki zagovorniki poligrafa imajo tudi dovolj metodološkega znanja, da razumejo razliko med znanstveno in psevdoznanstveno metodo. Kot nekdo, ki se trudi biti znanstvenik, ne morem priporočiti poligrafa kot orodja za ugotavljanje laži nikomur in menim, da za to tudi ni potrebe, saj obstajajo drugi načini, ki so etično sprejemljivejši in znanstveno ustreznejši. Pot do resnice je največkrat dolga in zapletena. Z uporabo bližnjic se olajšani oklepamo iluzije o hitrih in preprostih rešitvah, kar največkrat vodi v ustvarjanje subjektivne resnice.

Andrej Kovačič                                    E: andrej.kovacic@varensvet.si

Slovensko združenje za varen svet, dne 31.3.2016 ob 17.00 organizira redno mesečno srečanje. Tokratna tema bo Mednarodna varnost in njeni vplivi na državno in lokalno varnost. Tokrat bomo gostili mednarodno priznanega strokovnjaka, in sicer bo z nami mag. Branko Kromar.

Predavatelj bo izpostavil naslednje vsebine: Geostrateški položaj Slovenije (karta Slovenije v Evropi), odnosi s sosednjimi državami (mikrokarta Slovenije in sosednjih 4 držav), Evropa, Jugovzhodna Evropa (karta od Nemčije do Turčije in od Rusije do Francije), Bližnji vzhod – Sirija v centru, Lokalna varnost itd.

Več o predavatelju tukaj.

Ali nam lahko predstavite svojo poklicno pot, kjer ste delali in kaj delate danes?

Prvo bi se zahvalil za zanimanje za moje delo. Veseli me, da je opaženo tudi v Sloveniji. Kmalu bo minilo 10 let, od kar se profesionalno ukvarjam z varovanjem oseb oz. sem telesni stražar. Pred tem sem bil zaposlen v vojski, kot profesionalni vojak. V bistvu sem eno uniformo zamenjal z drugo. V obdobju delovanja kot telesni stražar, sem imel priložnost in čast, da so mi varnost za svoje življenje zaupali mnogi. Od estradnih zvezdnikov, poslovnežev, do političnega vrha.

Drugače sem tudi soustanovitelj in aktivni član Srbske reševalne ekipe, ki je sodelovala z vojsko in policijo pri odpravljanju posledic zadnjih poplav, ki so se zgodile pred časom. Prav tako vodim neprofitno Sekcijo za boj proti nasilju nad ženskami.

Foto: osebni arhiv

Imate zelo zanimiv moto. Biti telesni stražar, ni samo rdeča preproga z znanimi osebnostmi. To je polno znoja, truda in odrekanja. Biti telesni stražar pomeni živeti tuje življenje, in biti pripravljen, da daš svojega. Kako to, da ste se odločili za tako zahteven in dokaj nevaren poklic?

Da, to je moto, ki sem ga zapisal, ko smo ustanavljali prvo in za sedaj edino združenje telesnih stražarjev v tem prostoru. Že od srednje šole, ki sem jo na žalost doživel v tistih vojnih razmerah, sem razmišljal o tem. Vojne razmere, kriminalno okolje, preprodajalci in podobne negativne okoliščine, kjer ni bilo posebnega izbora. Bila je povsem odprta pot, ali bom šel levo ali desno. Družinska vzgoja in vojska, ki sem jo takrat odslužil v rednem roku, so bili odločilnega pomena za mojo prihodnost. Od nekdaj so mi bili všeč red, delo in disciplina. Vedel sem, da si želim življenje, ki vseskozi zahteva dinamiko, izpopolnjevanje, konstantno pripravljenost, in hkrati nudi samozavest, ki predstavlja pravega človeka. Vedno me je privlačila uniforma, zato je bilo logično, da sem po službi v vojski nadaljeval kariero na podobnem področju. Tako sem začel z izobraževanjem in usposabljanjem za telesnega stražarja. Skozi usposabljanje in prakso sem imel priložnost za učenje in delo s priznanimi strokovnjaki na tem področju.

Foto: osebni arhiv

Vaše združenje S.A.B. je polnopravni član “International Close Protection Training Association – IACPO – ICPTA”. Kdaj ste začeli z vašo organizacijo v Srbiji?

Da, S.A.B. je mednarodno priznano združenje. Od vsega začetka smo trdo delali, da bi naredili profesionalno in priznano organizacijo tudi izven naših meja. Torej organizacijo, ki bi bila del mednarodne mreže, kjer bi bili člani podpora eni drugim. Na ta način smo tudi želeli ‘’razbiti’’ predsodke, ki so povezani na naš posel in ljudi, ki ga opravljajo. Naši pripradniki so izobraženi, dobro opremljeni in lojalni. S.A.B. je letos praznoval 5 let delovanja. Brez predsodkov in rivalstva smo odprti za vse vidike sodelovanja in mreženja z ljudmi iz naše stroke, kot z drugimi za nerazdružljiva prijateljstva.

Foto: osebni arhiv

S.A.B. izvaja programe usposabljanja po najvišjih standardih in na globalnem nivoju. Kako poteka program usposabljanja, ki ga izvajate za kandidate za telesne stražarje?

Izvajamo program od začetnega osnovnega usposabljanja, na katerega so dobrodošli praktično vsi. To usposabljanje je t.i. filter oz. selekcija, da vsi, ki bi želeli delati na tem področju sploh spoznajo, kaj delo predstavlja. Skozi osnovno usposabljanje vidimo, kdo bi lahko postal telesni stražar z nadaljnjim usposabljanjem.

Osnovni program izvajamo na naslednji način: 1. dan (ekipa, klijent, PSD, delo v skupini; 2. dan (konflikt, taktični modeli pri premikanju z motornim vozilom, sistem komunikacije, delo s klijentom, avto/vhod-izhod); 3. dan (varno rokovanje z orožjem, KD); 4. dan (samoobramba); 5. dan (opravljanje izpita).

Foto: osebni arhiv

Kakšna je situacija pri vas v Srbiji na področju varovanja, na katerem delate?

Situacija ni sijajna. V teku je uveljava novega zakona, ki naj bi prinesel nekaj reda tudi na tem področju. Osebno menim, da žal ne bo nič boljše. Velikim podjetjem, ki so na našem prostoru to ne ustreza, ker s tem izgubljajo poceni delovno silo. Prav tako za domača podjetja, ki so pretežno portirske službe, v katerih se dela po sistemu, da vsi delajo in znajo vse. Tako, da imate osebo, ki ponoči varuje neko gradbišče, podnevi pa opravlja naloge telesnega stražarja. Na tem področju je tako 80 % upokojencev in študentov, ki so tukaj prehodno zaradi priložnostnega zaslužka. Prav tako obstajajo takšni, ki po usposabljanju ali dveh prevzemajo varovanje oseb ali se promovirajo, kot neki inštruktorji. Na srečo takšnih ni ravno veliko, ker je v našem poslu le odločilna strokovnost in ustrezna usposobljenost.

Foto: osebni arhiv

Kdo so vse vaše stranke oz. kdo najema vaše storitve?

Kot sem že dejal, so stranke zelo različne. Ker nam kodeks poslovanja to prepoveduje, žal ne morem omenjati imen. Je pa kar nekaj fotografij prišlo že v javnost, kjer je razvidno varovanje omenjenih oseb.

Zgodi se tudi, da naše storitve koristijo povsem običajni ljudje, ki se v nekem trenutku zaradi različnih življenjskih okoliščin znajdejo v nevarnosti ali jih skrbi za svoje najbližje. Naše storitve niso ravno najbolj poceni. Zato se ljudje po razgovoru z nami pogosto odločijo za cenejšo alternativo v nekaterih od lokalnih varnostnih agencij. Čeprav jih ta razlika lahko stane življenja. Strokovnost, opremljenost in kontakti s katerimi razpolagamo so zelo pomembni. Če primerjamo z avtomobilsko industrijo, sta tudi Yugo in Ferrari avtomobila, vendar je razlika neprimerljiva, ko gre za varnost.

Foto: osebni arhiv

Ali izvajate delo tudi v tujini, in kje vse ste že izvajali varovanje oseb?

Seveda delamo tudi v Evropi, in prav tako tudi zunaj nje. Pogosto izvajamo sodelovanje v smeri spremljanja oseb do Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Črne Gore, kjer varovano osebo prevzamejo kolegi s tistih območij. Lahko povem, da gre za odlično sodelovanje. Specifične države, kjer izvajamo varovanje so Maroko, Sirija, in Libanon. Gre za območje z zelo visokim tveganjem, kjer ni ‘’foliranja in manekenstva’’. Tukaj prihaja do izraza vse kar znate in ne znate.

Foto: osebni arhiv

Prijazno vas pozdravljam, prav tako vaše bralce in kolege v Sloveniji. Upam, da se kmalu vidimo na strokovnem srečanju, ki ga organizira Slovensko združenje za varen svet. V zadovoljstvo mi bo, da izmenjamo izkušnje in da morebiti dogovorimo tudi kakšno sodelovanje.

Andrej Kovačič                       E: andrej.kovacic@varensvet.si

Dne 12.3.2016 je v Ljubljani potekal Krav Maga seminar s polaganjem za napredovanje v višje stopnje. Seminarja se je udeležil tudi predstavnik IVK Inštituta in Slovenskega združenja za varen svet, Andrej Kovačič. Seminar sta vodila Krav maga inštruktorja iz Hrvaške. Pod njunim budnim očesom je potekalo tudi polaganje za napredovanje v višje stopnje.

Na fotografiji od leve proti desni: Marijan Škiljić (HR), Andrej Kovačič, Matjaž Petan, Svit Mavsar, Domagoj (HR)

Ustavno sodišče RS opozarja, da je zahteva po zakonski določnosti toliko bolj poudarjena, kolikor pomembnejša je varovana dobrina (U-I-137/93).

Za poenotenje delovanja varnostnega osebja je izdelano strokovno gradivo, ki pomaga stroki pri oblikovanju in oceni dela, predvsem izvajanja ukrepov v zasebnem varovanju.

Eksponirane dikcije v tem gradivu ustvarjajo meritorno podlago za izvedbo ukrepov, s katerimi varnostniki neposredno vplivajo na človekove pravice in svoboščine.

Gre za mnenja različnih institucij in strokovne javnosti, ter skozi praktični vidik interpretirano izvajanje ukrepov varnostnika. Poudarek je na delih, kjer ni bilo praktično nobene teoretične razlage za tehnično izvedbo določenega ukrepa.

Upoštevana so bila vsa mnenja in pretehtani vsi argumenti. V finalu je bil za eventualne pripombe zaprošen še strokovni odbor za izobraževanje in raziskave pri reprezentativni zbornici, ki glede vsebine ni imel nobenih dodatnih predlogov.

Prvi del gradiva zajema osnove za varnostnikovo delo in praktične izvedbe. Skozi enostavno razlago varnostnika usmerja skozi ukrepe in druga sredstva. Daje mu možnost, da se natančneje poduči, kako naj deluje, ko pri izvajanju svojih nalog posega v človekove pravice in svoboščine.

V drugem delu se pogled na delovanje varnostnega osebja maksimalno razširi za potrebe inženirjev varovanja in univerzitetnih programov in hkrati daje podlago predstojnikom zasebnih varnostnih podjetij, arbitrom in stroki pri oblikovanju enotnih stališč.

Uvod

Varnostno osebje med izvajanjem ukrepov deluje v okviru zakonskih okvirjev, hkrati pa mora izpolnjevati pričakovanja naročnika zasebnih varnostnih storitev. Zasebno varovanje je dodatno varovanje, ki ga želi imeti naročnik. Za plačilo varovanja naročnik pričakuje korektno opravljeno delo, zato je prav, da varnostno osebje obvlada izvajanje nalog varovanja, posebej izvajanje ukrepov kot najobčutljivejši del varovanja. Dobro opravljanje varovanja pomeni, da lahko naročnik prihrani svoj denar. Prihrani lahko z dobrimi varnostnimi nasveti in/ali predlaganimi taktično tehničnimi rešitvami, tehnologijo. Z varnostniki, ki delajo dobro, prihrani zaradi povečane prizadevnosti, kot tudi zaradi večje strokovnosti. Pogosto se lahko zmanjša število varnostnikov oz. zmanjša število opravljenih ur fizičnega varovanja za primerljiv rezultat.

Pričakovanja družbe

Izvedbe ukrepov v tem gradivu so povzete iz že nastalih in rešenih situacij v zasebnem varovanju in so oblikovane tako kot družba pričakuje, da se v takšnih situacijah ukrepa.

Ob oblikovanju realnih rešitev se seveda upošteva tudi kakšno dobro, a vendar le posamično rešitev iz policije in borilnih veščin, sicer pa se izvira iz specifike konkretnih potreb in samega smisla zasebnega varovanja.

Varovanje je ogledalo naročnika, zato želi v svojem okolju prijazne, diskretne in mehke rešitve.

Minimalni in priporočljivi normativ

Varnostnik sam po sebi ne razpolaga z zadostnim znanjem, da bi vedel točno, kako se odzvati v določeni situaciji, zato je v gradivu največkrat omenjen minimalen normativ oz. tisto, kar je nujno znanje varnostnika na terenu. Navedene rešitve so bolj preproste in skrčene v nekaj osnovnih oblik, ki se med seboj enostavno kombinirajo, nadalje predstavljen kot minimalni normativ. Priporočljive oblike so nadgradnja, ki se varnostnikom priporoča, pričakuje pa se od dodatno usposobljenih varnostnikov za opravljanje določenih nalog – »varnostnikov specialistov« (varovanje oseb, varovanje prireditev v gostinskih lokalih, prireditev, prevoz gotovine…).

Stroka varnostnikom priporoča tudi razvijanje dodatnih znanj in spretnosti, saj jim lahko pomagajo pri učinkovitosti izvedbe ukrepa.

Delovno napotilo

Varnostnik mora zato, da lahko izvaja naloge varovanja imeti delovni nalog ali vsaj delovno napotilo imetnika licence pri katerem je zaposlen. Le tako ima varnostnik pravico ukrepati in dolžnost izpolnjevanj določil zakona, ki ureja zasebno varovanje.

NAČELA

Načela so lepo opisana že v zakonu, ki ureja zasebno varovanje in drugih predpisih, kot tudi v gradivih Zbornice za razvoj slovenskega zasebnega varovanja. Ta priročnik dodaja le tista načela, ki jih je oblikovala praksa.

Delovanje v dobro naročnika

Vsak varnostnik mora dobro poznati varovano območje (nadalje VO) in zahteve naročnika, zato se seznani z bolj občutljivimi točkami na VO in posebnimi pogoji, ki jih postavi naročnik.

Načelo obojestranskosti

Varnostnik zoper osebo ukrepa tako, kot bi želel, da se ukrepa zoper njega, če bi se pojavil na mestu kršitelja.

Vnašanje osebnih občutkov

Izvajanje ukrepa se ne sme vezati na varnostnikovo osebnost. Jezen varnostnik lahko ukrepa preveč nasilno ali celo maščevalno. Jezo ali drugo nelagodje mora varnostnik z kanalizirati z racionalnim razmišljanjem, strokovno usposobljenostjo, predvsem, rednimi internimi izpopolnjevanji in odvodi, kot so oddaj ukrepanje drugemu varnostniku, odmor med delom, športe ali druge razvedrilne aktivnosti izven dela.

Tudi varnostnik, ki je do koga preveč usmiljen (pomilovanje, solidarnost ipd.), lahko slabo opravi svojo nalogo. Lahko pa tudi oseba izkoristi neodločnost varnostnika in se aktivneje upre ali celo napade.

Taktična načela

Zavzemanje za večji red prinaša večjo varnost.

Načelo ekonomičnosti

Čim več funkcij fizičnega varovanja naj prevzamejo tehnične rešitve.

Preventivno delovanje

Taktično postopanje se izvaja vnaprej oz. sproti, s čimer odpravimo okoliščine, zaradi katerih se stanje varnosti lahko poslabša.

Načelo doslednosti

Varnostniki delajo natančno po navodilih.

Težnja k delovanju v paru – razen, kadar je potreba po pokrivanju večjega območja opazovanja oz. opazovanje več območij (parcelizacija opazovalnih sektorjev) ali delitve drugih nalog na različnih mestih.

Načelo predimenzioniranosti

Usklajeno delovanje večjega števila varnostnega osebja učinkuje že zaradi svojega pojava in zmanjša možnost eskalacije konfliktnih stanj.

Načelo »ne grupiranja«

Pomeni čim večji razmik med varnostniki, kolikor še dopuščajo varnostne zahteve.

Načelo lastne varnosti varnostnika in načelo varovanja sodelavca

Ščitenje hrbta in skrb za lastno pravno varstvo (priče, zorni kot kamer, glasna opozorila ..).

Načelo kooperativnosti varnostnika – z osebjem (so varnostniki, osebjem naročnika, reševalci, gasilci, policijo in drugimi uradnimi osebami) na VO in nadrejenimi glede varnostnega stanja.

Zakonitih ukrepov, ki jih varnostnik izvaja, nima nihče pravice spreminjati

Naročniki sicer oblikujejo varovanje v skladu s svojimi željami, vendar v okviru, kot izvajanje varovanja določajo predpisi. Varnostnik izvaja ukrep v skladu s predpisi.

HITRI PREGLED POJMOV

Za pravilno izvajanje ukrepov je pogosto potrebno pravilo razumeti pojme, ki ukrepe opredeljujejo.

Ukrepi varnostnika so izpostavljene in oblikovane določene naloge varovanja, ki posegajo v človekove pravice do te mere, da morajo biti kvalificirane z zakonom.

Varovano območje je površina določena s pogodbo o varovanju. Če se opravlja varovanje prireditve, pod varovano območje šteje območje, ki je potrebno za izvedbo prireditve. Pri varovanju oseb in prevozom vrednosti pod varovano območje šteje bližina varovane osebe oz. vrednosti, kot tudi vozila, oprema in prostori, ki služijo za temu namenu.

Območje vstopa je del varovanega območja. Začne se na meji varovanega območja in sega vse do mesta, kjer varnostniki izvajajo kontrolo vstopa (glej tudi preprečitev vstopa).

Red na varovanem območju zajema vso običajno vedenje. Ker običajno vedenje zajema široko področje in številne situacije, jih vseh ni moč napisati, zato zakon določa, da morajo biti napisana posebna pravila (glej tudi opozorilo in ostale ukrepe).

Posebna pravila (9. odst. 11. čl. ZZasV-1): Posebna pravila določajo posebno obvezo npr.: ugotavljanje istovetnosti, površinski pregled, dress code, starostno omejitev…. (glej tudi opozorilo in ostale ukrepe).

Javni red je red, ki je določen z javnimi predpisi (zakoni, pravilniki, uredbami, odloki ipd.) (glej tudi opozorilo in ostale ukrepe).

Posredno ogrožanje premoženja pomeni okoliščino, da bi zaradi določenega ravnanja osebe lahko nastala škoda (glej tudi ustna odredba).

Neposredno ogrožanje premoženja pomeni trenutek, ko oseba uničuje, poškoduje ali povzroča zmanjšano uporabnost neke stvari, naprave ali snovi ipd… (glej tudi ustna odredba).

Osebna varnost zajema varnost človekovega telesa, kot tudi njegove pravice (glej tudi ustna odredba).

Življenje je ogroženo, če lahko oseba zaradi določenih okoliščin umre (glej tudi ustna odredba).

Nevarnost napada ali samo-poškodovanja (pri površinskem pregledu brez soglasja): za obstoj nevarnosti je dovolj že to, da ima oseba nevarne predmete pri sebi; ni nujno, da oseba s tem predmetom že napada.

Neposredno ogrožanje ljudi  je neposredno nevarno delovanje na telesa ljudi ali na njihove  pravice in počutje (glej tudi preprečitev vstopa).

Okoliščine, ki kažejo na storitev kaznivega dejanja, zajemajo vse posebnosti, ki kažejo na storitev dejanja, ki ima elemente kaznivega dejanja (glej tudi zadržanje).

V silobran preide ravnanje varnostnika, če oseba nadaljuje z napadom, ko varnostnik odstopi od izvedbe naloge in se poskuša umakniti (glej tudi fizična sila).

Pasivno se upira oseba, če ne ravna v skladu z ukrepom varnostnika, sploh, če z namenom oviranja ali preprečitve ukrepa noče umakniti, zvije v klopčič, sprime svoje roke, se umika, če se na kaj priklene, zaklene ali je kako drugače pasivna. Torej osebo, ki se pasivno upira, lahko varnostnik s kraja odnese (glej tudi fizična sila).

Aktivno se upira oseba, ki se koga ali česa oklepa ali prijema, se izmika, odriva, praska, grize, če beži ali če je kakorkoli drugače aktivna v nasprotovanju izvajanja namena varovanja (glej tudi fizična sila).

Napad se zgodi, če kdo proti komu sunkovito stopi, maha ali brca proti komu z namenom, da bi ga zagrabil, udaril, brcnil, ali seže po kakšnem orožju ali orodju za napad, ali ga kako drugače ogrozi. Pri napadu je tendenca gibanja napadalca proti varnostniku (glej tudi fizična sila).

Če je v napad udeleženo dvoje ali več oseb, šteje za napad že, če napadalci kažejo resno grožnjo in se varnostniku kljub opozorilu nevarno približajo. Če dvoje ali več oseb varnostnika prime, odriva, vleče ali drugače z njim grdo ravna lahko varnostnik v sorazmerju za preprečitev takšnega napada uporabi strokovne udarce.

Fizična sila je delovanje sile telesa varnostnika na telo osebe, z namenom uspešno izvedene službene naloge.

Vstop je neupravičen, če obstajajo pogoji za preprečitev vstopa ali oseba ne izpolnjuje pogojev zadrževanja na varovanem območju (glej tudi fizična sila).

Upravičenost zadrževanja na varovanem območju določajo pravila na varovanem območju (glej tudi fizična sila).

Avtor: Domen Vivod

učitelj na Zbornici za razvoj slovenskega zasebnega varovanja in pri drugih nosilcih javnih pooblastil za izvajanje strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja varnostnega osebja, ter inštruktor za specialno policijsko taktiko

Za mesec februar nadaljujemo z statističnim pregledom dela policije. Glede na mesec januar 2016, ki je sicer imel dva dneva več, gre za upad pri večini evidentiranih dogodkov. Do majhnega porasta je prišlo pri drznih tatvinah, pri zlorabi prepovedanih drog in pri povzročitvah telesnih poškodb.

Prav tako velja omeniti, da se je za več kot polovico zmanjšalo število prometnih nesreč z smrtnim izidom, in sicer z 9 na 4.

Pripravil: Domen Hribar                    E: info@varensvet.si

Iz spletne strani Policije je razvidno, da je trenutno (26.2.2016) v Sloveniji 192 iskanih oseb in 78 pogrešanih oseb.

Na spletni strani Interpola je trenutno objavljenih 1.145 pogrešanih oseb.

Pri samem iskanju je potrebno najprej opredeliti, ali gre za izginulega otroka, odraslo osebo, dementnega starostnika? Ali je razlog izginotja znan ali neznan?

Takoj je potrebno organizirati družinski sestanek (po telefonu ali še bolj v živo). Komunikacija mora biti odprta, zato je dobro, če je prisotno čim več družinskih članov. Kot primer, starši imajo marsikdaj drugačne informacije o osebi, kot pa sorojenci, prijatelji ipd.

Ne sme vas prevzeti brezumje, panika, potreben je strateški plan, ki bo peljal preiskavo v pravo smer.

Na podlagi vseh zbranih informacij se naredi profil osebe, da se razume čim več o njej in zadnjih dogodkih.

Pomembna vprašanja pri tem so:

• Ali je oseba v dolgovih, ima finančne težave?
•  Ali oseba uživa prepovedane droge, alkohol?
• Se je oseba pred kratkim razvezala ali razšla s partnerjem?
• Ali ima oseba, oziroma ali je imela kdaj psihične težave, depresijo, shizofrenijo, bi-polarno motnjo?
• Je oseba dementna, ima alzheimerjevo bolezen?
• Ali je bila oseba žrtev domačega nasilja, žrtev ropa, posilstva, trgovine z ljudmi?
• Ali je imela oseba kakšne težave na delovnem mestu, je bila trpinčena?
• Ali je imela oseba kdaj samomorilna nagnjenja?
• Ali ima oseba kriminalno preteklost? Za kakšna kazniva dejanja je šlo?
• Je bila oseba vpletena v promet s prepovedanimi drogami ipd.?
• Ali je oseba kdaj govorila o tem, da bi se preselila, odpotovala?
• ​Ali je oseba spoznala pred kratkim koga na internetu ipd., ima novega partnerja?
• Ali je oseba kdaj v preteklosti pobegnila od doma? Kdaj, kam, s kom…?
• Preveriti je potrebno ali se oseba slučajno nahaja v naslednjih institucijah:

1. Bolnišnice,
2. Psihiatrične bolnišnice,
3. Hoteli,
4. Prijatelji,
5. Zavodi za prestajanje kazni zapora,
6. Letališča,
7. Zavetišča.

Angleška raziskava iz leta 2010/2011 navaja, da je bilo v Angliji pogrešanih 326.764 oseb, 51% od tega moških in 49% ženskih, 36% pogrešanih oseb je starejših od 18 let.

Pogrešane osebe iščemo tudi detektivi. V največji meri iščemo na dnevni ravni skrite osebe, vendar strankam pomagamo tudi pri iskanju bioloških staršev, svojcev in tudi pogrešanih oseb. Zavedati se moramo, da je odrasla oseba upravičena do tega, da »je pogrešana«, da odide. Nekateri si pač želijo spremembo življenja.

Avtorica: Bernarda Škrabar, detektivka / Bernardin blog

Ali nam lahko poveste, kako z vidika funkcije, ki jo opravljate in z vidika starša gledate na problematiko zagotavljanja varnosti v šoli? Ali ste mnenja, da se v šoli naredi dovolj za celovito varnost otrok?

Osnovna šola Vič poskuša na vseh ravneh zagotavljati varnost svojih varovancev, kar pa ni preprosto glede na to, da gre za šolo z največ učenci v Sloveniji, ki izvaja pedagoško dejavnost na dveh prometno zahtevnih lokacijah. To se izraža v obliki učnih ur o varnostni problematiki različnih vrst (na cesti, varna uporabe interneta, odnosi med učenci,..), učenju pravil ravnanja v prometu in okolici, opravljanju kolesarskega izpita ter obveščanju in osveščanju staršev o pravilnem ravnanju pred šolo in v okolici nje. Za pasivno varnost je poskrbljeno z visokimi varnostnimi ograjami, znaki Vičkota po pločniku označujejo varno pot učencev v šolo. Varna pot je sicer tudi objavljena na internetu. V začetku šolskega leta so kritični prehodi dodatno varovani, medtem ko celo šolsko leto poteka  spremljanje otrok nižjih razredov od avtobusne postaje (na Tržaški ulici) do šolskega objekta. Lahko bi rekla, da se šola zelo trudi zagotavljati varnost otrok in se skuša hitro odzivati na vse spremembe in pobude na tem področju.

Foto: osebni arhiv (Vičkoti za varno pot v prometu učencev OŠ Vič)

Ali ima Svet staršev OŠ Vič oblikovan kakšen koncept, kako naj bi delovala šola na področju zagotavljanja celovite varnosti, ali sledi bolj laičnim vidikom in pričakovanjem?

Strategija Sveta staršev OŠ je predvsem aktivno sodelovanje z vodstvom Osnovne šole Vič na tem področju. Pri tem gre predvsem za posredovanje predlogov in iskanje skupnih rešitev za vsakovrstne težave. Omeniti velja tudi našo aktivno vlogo oblikovanju Vzgojnega načrta in drugih dokumentov, ki se nanašajo (tudi) na to problematiko.

Varna šola ni tista, kjer ni varnostne problematike, temveč tista, ki ima vzpostavljene ustrezne mehanizme za obvladovanje varnostnih in drugih tveganj, ki vplivajo na šolsko varnost. Kakšna naj bi po vašem mnenju bila varna šola?

Ko sem sama obiskovala osnovno šolo, nisem nikoli občutila ogroženosti, da naša šola ni varna; igra v in ob njej je vedno potekala sproščeno in veselo, a smo se vsi tudi zavedali varnostnih pravil. Glede na spremembe družbenega okolja so izzivi seveda danes zahtevnejši, vendar menim, da se tudi v varni šoli otroci počutijo kot doma. Šola ne sme postati varovan prostor na način kot je to zapor; treba je poskrbeti za preventivno osveščanje in obnašanje otrok, staršev in učiteljev.

V Sloveniji na področju zagotavljanja celovite varnosti v šolah in spoprijemanja s problematiko nasilja v šolah nimamo strategije, ki bi enotno in na nacionalni ravni obravnavala tovrstno področje. Torej ni določenih konkretnih postopkov, kdo, kdaj in kako se mora ukrepati v določenih primerih, od lažjih, pa do hujših oblik medvrstniškega nasilja. Kakšno vlogo in moč ima Svet staršev OŠ Vič na tem področju?

Glede nasilja je načelo Osnovne šole Vič »ničelna toleranca«. S tem načelom se otroci seznanijo že v prvem razredu, nato pa se ga med šolanjem neprestano obnavlja. Predstavniki Sveta staršev sodelujejo s šolo pri oblikovanju Vzgojnega načrta šole, kjer so postavljena pravila in postopki, kaj in kako ravnati v določenih primerih medvrstniškega nasilja ali nasilja otrok do učiteljev. Ključno se mi zdi, da poskušamo starši skupaj z učitelji in ostalim strokovnim osebjem šole tovrstne težave reševati sproti in učinkovito, da se o tovrstnih ukrepih primerno obvesti tudi starše in učence. Da bi stvari potekale korektno in v obe smeri imamo na šoli dva učitelja mediatorja, ki poučujeta tudi starejše otroke mediacije. Tako bodo otroci sami mediatorji v morebitnih sporih, učitelj mediator pa bo zadeve spremljal in nadziral.

Zagotavljanje varnosti v šolah je dokaj pereča družbena tema. Ali se srečujete tudi s kolegi iz drugih osnovnih šol v MOL in če, kako pogosto je tema šolska varnost?

Funkcijo predsednice Sveta staršev Osnovne šole Vič sem prevzela šele v začetku letošnjega šolskega leta. Kolikor sem bila seznanjena na Aktivu svetov staršev ljubljanskih osnovnih šol pogosto razpravljajo tudi o problematiki varnosti, sama pa te izkušnje žal še nimam.

Andrej Kovačič                                           E: andrej.kovacic@varensvet.si

Pred dnevi ste se udeležili 52. Münchenske varnostne konference v bavarski prestolnici, ki je najpomembnejša varnostna konferenca na svetu. Letos je bila konferenca osredotočena na globalne varnostne izzive in njihove odseve na varnost v Evropi. Kakšni so vaši vtisi po konferenci oz ali se resnično kaže na končanje sovražnosti v Siriji?

Gre za najpomembnejšo varnostno konferenco na svetu, ki je bila letos osredotočena na globalne varnostne izzive in njihove odseve na varnost v Evropi (konflikt na Bližnjem vzhodu s poudarkom na Siriji, migrantska problematika in njen učinek na razmere v EU). Posebna pozornost razprave je bila posvečena evroatlantskim povezavam kot garantu stabilnosti v Jugovzhodni in Vzhodni Evropi. Prepričan sem, da je dogovor o končanju sovražnosti v Siriji, ki je bil sklenjen na pogovorih predstavnikov 17 držav v Münchnu, majhen košček v mozaiku. Za trajnejšo rešitev in dosego miru na Bližnjem vzhodu pa je potrebno podpreti mirovna pogajanja in čeprav je bilo iskanje rešitve sirskega konflikta večkrat neuspešno, nikoli ne smemo obupati. Prav v zadnjem času smo priča, upam si reči, napredku. V Siriji naj bi v kratkem začela veljati prekinitev ognja med sirskimi vladnimi silami in opozicijskimi uporniki in zato upam, da bo to preboj v skoraj pet let trajajoči državljanski vojni, ki je zahtevala najmanj 250.000 življenj in na milijone Sircev pregnalo v beg. Nadaljevanje mirovnega procesa je nujno za končanje vojne v Siriji, vendar pa je pot dolga , potrebno bo doseči dogovor tudi za politični proces v Siriji in zbližati si nasprotujoča si stališča med sirsko vlado in opozicijo.

Na konferenci ste sodeloval tudi v panelni razpravi z naslovom “Naproti tesnejšemu evroatlantskemu povezovanju”. Kako pomembne so po vašem mnenju evroatlantske povezave kot garant stabilnosti v Jugovzhodni in Vzhodni Evropi?

Prizadevanje za mednarodni mir in stabilnost je pomembno in osrednja krizna vprašanja sodobnosti in najpomembnejše politične izzive današnjega sveta, nam povedo, da je potreba po evroatlantskem partnerstvu oz partnerstvu in povezovanju nasploh nujna. Pomembna je vključitev držav Jugovzhodne Evrope v Evropsko unijo. Evropska perspektiva je prvi pogoj za mir. Drugi pa je medsebojno zaupanje za zagotovitev enotnosti, potrebne za udejanjanje evropske perspektive. Za zagotovitev boljše prihodnosti si moramo med seboj pomagati.

Na srečanju procesa Brdo Brioni konec lanskega leta, ste govorili o varnostnih dilemah v regiji. Ali nas lahko skrbi za mir in varnost, namreč Hrvaška in Srbija v zadnjem obdobju veliko stavita na oboroževanje varnostnih in obrambnih struktur?

Pomembno je nadaljevati s političnim dialogom in regionalnim sodelovanjem, kar sta temeljni vsebini tudi iniciative Brdo Brijuni Process. Med sosednjimi državami in za reševanje odprtih vprašanj potrebujemo vsestranski dialog. Tak dialog je nujen, da bi se ustvarilo ozračje zaupanja, ki je potrebno za reševanje vseh nerešenih vprašanj.

V letu 2015 ste organizirali Konferenco Slovenija 2030 z naslovom »Prihodnost miru in varnosti«. Na konferenci je bilo izpostavljeno tudi vprašanje, Ali obstoječa mednarodna politična in varnostna arhitektura omogoča mirno reševanje konfliktov in učinkovito soočanje s starimi in novimi globalnimi varnostnimi izzivi? Kakšno je vaše mnenje o tem vprašanju?

V okviru konference Slovenija 2030 o prihodnosti nacionalne varnosti in potrebnih posodobitev njenega sistema je bilo iz razprave jasno, da visoka varnost Slovenije ni samoumevna in da je potrebno vanjo vlagati glede na razpoložljive možnosti države. Bistven se mi je zdel poudarek, da je potrebno modernizirati sedanji koncept obrambne organiziranosti, doktrine, strukture in sestave Slovenske vojske. Prav bi bilo, da imamo vsaj elementarne smernice te modernizacije jasno pred očmi še pred načrtovano spremembo zakonodaje na tem področju. Ta dognanja bi nam koristila tudi v naši aktivni vlogi kot članici zavezništva NATO.

Kako kot vrhovni poveljnik obrambnih sil RS gledate na to, da se premalo finančnih sredstev vlaga v opremo in za delovanje Slovenske vojske?

Znašli smo se v položaju, ko se finančna sredstva za Slovensko vojsko in za varnostni sistem naše države v celoti znižujejo. Nezadostna je višina sredstev za modernizacijo, za usposabljanje posameznikov in enot, za vzdrževanje vojaške tehnike in za popolnjenost enot. Na drugi strani pa se varnostna tveganja povečujejo, naloge vojski se zaradi tega dodajajo, njena struktura in razpoložljivi viri pa ostajajo na istem nivoju. Kot predsednik republike in kot vrhovni poveljnik obrambnih sil sem v skladu s svojimi ustavnimi pooblastili dolžan storiti vse, da bo Slovenija ostala ena najbolj varnih držav na svetu. Glede pripravljenosti Slovenske vojske se ni mogoče pa tudi ni pošteno zanašati samo na človeški faktor. Potrebno je zagotoviti tudi opremo in pogoje za njihovo usposobljenost, zato ocenjujem, da je nastopil čas za oblikovanje političnega soglasja o zagotovitvi najbolj potrebnih proračunskih sredstev za uspešno delo Slovenske vojske in varnostnega sistema nasploh. Glede varnosti naše države se ne smemo zanašati na današnje stanje, temveč se moramo glede varnosti zanesti na sistem tudi v primeru večjih varnostnih tveganj v prihodnosti. Izražam vse priznanje slovenskim vojakom in policistom, ki svoje naloge uspešno in odgovorno opravljajo na misijah v tujini kot tudi vsem, ki zagotavljajo tako varnostno kot tudi humanitarno poslanstvo v domovini. Ne glede na trenutno finančno stanje pričakujem, da bodo zaposleni v nacionalnovarnostnem sistemu opravili svojo dolžnost v skladu s poslanstvom svoje organizacije. Naloga slovenske politike pa je, da v teh zahtevnih okoliščinah posodablja tudi nacionalnovarnostni sistem, vključno s Slovensko vojsko. To pa zahteva tudi primerna proračunska sredstva.

Andrej Kovačič                        E: andrej.kovacic@varensvet.si

V projektu, ki ga je izvedel IVK Inštitut za varnostno kulturo, sofinancirala pa Mestna občina Ljubljana, je sodelovalo 266 učenk in učencev 5-ih OŠ in sicer:

1. OŠ Vodmat z učenci 7. in 8. razredov.
2. OŠ Miška Kranjca z učenci 8. razredov.
3. OŠ Valentina Vodnika z učenci 9. razredov.
4. OŠ Hinka Smrekarja z učenci 7. razredov.
5. OŠ Kašelj z učenci 7. razredov.

Mladi se z varnostno problematiko in z nasiljem srečujejo tako rekoč v vseh okoljih, doma, na ulici, kot v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Pri tem je zelo pomembno, da se mladi nasilja okrog sebe zavedajo, da ga znajo prepoznati, in se nanj takoj ustrezno odzvati. Kdaj in na kakšen način prihaja do nasilja med mladimi, je odvisno od vzgojnih elementov, dane situacije in samokontrole. Ozaveščanje, širjenje znanja in zavedanja o varnostni kulturi mladih ter vzgoji za nenasilje, so pomembne aktivnosti za varnost mladih.

Učenci so se v projektu seznanili s pomenom osebne varnosti in varnostne kulture, z oblikami nasilja, kako jih prepoznati, in kako ukrepati v konfliktnih situacijah. Nasilje se začne že na verbalnem nivoju, ko nas nekdo žali, in nam z grdimi besedami povzroča neprijetne občutke. Pri tem je pomembno, da na nasilje reagiramo takoj, ga ne toleriramo, temveč se postavimo zase. Tistemu, ki je bil nasilen moramo povedati, da nam njegovo ravnanje ni bilo všeč, in da ne želimo, da ga še kdaj ponovi. Na ta način mu damo vedeti, da ni ravnal prav. Za oblike nasilja, kot so klofute, brcanje, zvijanje rok, spletno nadlegovanje itd, ni opravičila. V teh primerih je potrebno o nasilju takoj seznaniti odraslo osebo (učitelja, starše, sorodnike ipd). Z mladimi, ki izvajajo nasilje in ne upoštevajo nobenih opozoril, se morajo učitelji in/ali drugi zaposleni takoj pogovoriti in spremljati njegovo vedenje v šoli.

Zelo pomembno vlogo pri zmanjševanju nasilja imajo učenci, ki nasilje zgolj opazujejo, in ne storijo nič, da bi se kaj spremenilo. Očividci imajo tako zelo veliko moč, da o nasilju nad vrstniki spregovorijo z odraslo osebo, katere naloga je, da takoj ukrepa oz se posvetuje z ustreznimi službami.

Učenci so v projektu prav tako izvedeli, da za varnost lahko veliko naredijo sami, torej prvo pri sebi, da ne ogrožajo drugih, in tudi samega sebe. Torej nikoli, nikomur ne počnimo tistega, kar ne želimo, da bi kdo to počel nam. Prav tako, jim bodo prišle prav informacije in napotki, ki jih bodo lahko koristno uporabili tudi izven šolskega prostora. Pomembno je, da kjerkoli že smo, da opazujemo okolico in ljudi okoli sebe, saj že na ta način lahko veliko naredimo v preventivnem pomenu.

Znanje in informacije, ki so jih učenci pridobili v projektu lahko uporabijo tako v šoli, kot doma ter v medsebojni komunikaciji z vrstniki.

Dejstvo je, da se dinamika varnostnih razmer v Evropi in posledično v Sloveniji spreminja. Mladi zato potrebujejo znanje, kako biti varen, kako se nevarnostim izogniti, oz. jih pravočasno prepoznati. Na nas odraslih pa je, da z njimi vzpostavimo most zaupanja, ki je potreben, da skupaj gradimo bolj varen svet.

Rezultati kviza, ki je bil izveden po končanem projektu:

Kategorija učencev 7. razreda

1. Lana Krotko, OŠ Vodmat
2. Učenec, OŠ Hinka Smrekarja
3. Mila Kuzmanov, OŠ Vodmat

Kategorija učencev 8. razreda

1. Žan Celestina, OŠ Miška Kranjca
2. Zala Čebulj, OŠ Miška Kranjca
3. Marko Matić, OŠ Vodmat

Kategorija učencev 9. razreda

1. Učenka, OŠ Valentina Vodnika
2. Učenka, OŠ Valentina Vodnika
3. Učenka, OŠ Valentina Vodnika

Pripravil: Andrej Kovačič

Na svoji poklicni poti ste opravljali različne naloge. Kako to, da ste se odločili za delo na področju vojaške psihologije?

Zanimivo vprašanje. Če mi ne bi presedla Fakulteta za strojništvo, bi bil danes najbrž pilot (smeh). Študij psihologije je bil bolj ali manj naključje, poznejša zaposlitev v vojski pa po svoje tudi. Kasneje je ena stvar vodila k drugi in danes sem specializiran predvsem za delovanje človeka v ekstremnih razmerah, čeprav bi včasih raje videl, da bi se ukvarjal s kakšnim od bolj prijetnih vidikov človeške narave. Je pa res, da se nikjer drugje ne da spoznati človeka in družbo tako nazorno, kot v krizah.

Ste strokovnjak za bojni stres. Zakaj vas je pritegnilo ravno to področje?

Pošteno rečeno bojni stres resnično pozna zgolj tisti, ki je okusil bližino krogle. Ta natanko pozna paleto občutij in vedenj, ki se pojavljajo, ko je življenje na kocki. Bolj se vidim kot radovedneža, ki je iskal vse mogoče vire in ljudi, ki bi mu te razmere čim bolj nazorno predstavili, ter kot posrednika, ki te izkušnje prenaša na rodove, ki imajo srečo, da (še) nimajo opravka z nasiljem.

Začetki najbrž segajo v mladostniški čas branja in poslušanja vojnih zgodb, pomemben mejnik je bil tečaj bojnega stresa v ZDA, drugi pa načrtno iskanje veteranov, zbiranje njihovih pričevanj. Tako so nastajala knjižna dela, študijski primeri, preko poučevanj pa sem dobival še nova pričevanja in nauke s strani slušateljev, ki so bili v boju sami.

Ni pa to seveda edino področje, na katerem delam. Razvijam še psihologijo vojne, kamor spada delovanje enot v boju, anatomija razpada enot pod pritiski in vodenje v boju, drugo področje je psihologija množic, kjer preučujem in učim vzroke uporništva, elitizma, pranja možgan in tehnik propagande, tretje pa psihologija vodenja, kjer govorim o principih vodenja mirnodobnih enot, timu, morali in koheziji.

Za svojo knjigo ”Vojna”, ste opravili pogovore z vojnimi veterani, ki so se borili v drugi svetovni vojni, v vojni za osamosvojitev Slovenije, ki so bili na bojiščih v Vietnamu, Iraku in Afganistanu. Kaj je rdeča nit njihovih izkušenj?

Da je vojna velika svinjarija, v kateri, vsaj med vojaki, ni zmagovalcev. Najbolj mi ostajajo v spominu predavanja, v katerih sem predstavljal spoznanja, med slušatelji pa so bili veterani. Prav prepoznal si jih. Najprej so te kritično ocenjevali, nato pa so poslušali s čedalje težjim srcem. Kar tonili so; kako so se jim vračali spomini…. Enkrat so na koncu prišli do mene in rekli: »To, kar si sedaj razlagal nam, morajo slišati vsi. Vsak vojak, vsak poveljnik in vsak civilist. Celotna družba. Mi smo tole doživeli in hoteli pozabiti. Drugi morajo slišati, da ne bodo sanjali. Nadaljuj, ne glede na ceno.« Tisto mi je veliko pomenilo, dobil sem občutek, da ni vse zaman, da se splača ukvarjati s tem, čeprav je temačno in ima svojo težo. In tako nadaljujem, z upanjem, da bom dosegel čim širši krog.

Foto: osebni arhiv (mag. Gregor Jazbec predava tudi v civilnem okolju, od društev, preko Policije, do šol in fakultet)

V knjigi govorite o nasilni strani človekove narave. Ali jo lahko človek nezavedno nosi v sebi celo življenje, ali prej kot slej udari na plano?

Še eno dobro vprašanje. Res je, da smo konec koncev samo živali in kot vsaka druga se tudi mi borimo za preživetje, in bolj kot smo stisnjeni ob zid, bolj brutalna je ta borba. Takrat je konec s humanizmom in »prosvetljenim človekom«. Je pa tudi res, da imamo, za razliko od živali, neverjetno plastičen um. Človeka se lahko vzgoji v zelo nenasilno bitje, ali pa v živo pošast. V prvem primeru bo nagon po preživetju izbruhnil zelo pozno, v drugem pa lahko agresijo sproži že kriv prst.

 Žal živimo v družbah, ki gojijo individualiste, sebičneže, tudi prestrašence, a tudi paranoike in psihopate.

 A da ne bo grenkobe – tovrstno stanje je stalnica družb že od prvih civilizacij. Prav nasmehniti sem se moral, ko sem študiral eno prvih kultur, Sumerce. Že tam najdemo institucionalno nasilje, izkoriščanja, ustrahovanja, razslojevanja, davljenja z davki in zaplembe premoženj. Prve dokaze organiziranega nasilja, vojsk in vojn najdemo prav tam. Nezadovoljne in agresivne ljudi gojimo že zelo dolgo časa in, kot je videti, jih še dolgo časa bomo.

Foto: osebni arhiv (kot psiholog v motoriziranem bataljonu, 1998 – 2008)

Je potemtakem tu najti ključ, da se nekateri mladi navdušujejo nad nasilnimi dejanji? Se da tu kaj storiti?

Tu, ja. Seveda bi bilo najlaže okriviti medije in brez dvoma imajo velik vpliv. Njihov senzacionalizem, kjer popoln neznanec postane zvezda, ker je uprizoril morilski pohod ali nekomu odrezal glavo, zagotovo pripomore k večanju navajenosti na nasilje, če že ne pripravi koga, da bi to rad poskusil tudi sam. Konec koncev bo le znan in njegovo zgodbo bo slišal cel svet. To nagnjenje medijev, mimogrede, izkoriščajo tudi teroristi, seveda za svoje cilje.

Mediji ljudi tudi stalno soočajo z vojnami, nesrečami, trpljenjem – kajti bolj krvava novica je bolj prodana novica – in jim še dodatno zvišujejo toleranco na nasilje. Lahko podpihujejo sovraštvo do tujcev, drugače mislečih skupin znotraj lastne družbe, lahko glorificirajo vojne in vojne heroje, ter, nenazadnje, zastrupljajo otroke preko nasilnih videoiger. Spominjam se, ko sem v ZDA preklapljal TV kanale. Eno nasilje za drugim. Noro.

Niso pa mediji edini vzrok. Nasilje se pogosto začne že v družinah, se ga tolerira v šolah in je instrument za napredovanje v podjetjih ali po družbeni lestvici. Celoten kompleks prepletenih dejavnikov, ki ustvarjajo nestrpne ljudi, konflikte in, nenazadnje, vojne.

Kaj storiti? Sanjač bo sanjal o prevratu in radikalni spremembi družbe. A ti eksperimenti so se vedno končali s polomijo, ker človek pač ni zrel za medsebojno homeostazo. Odkar je ustvaril prve države, je z enakopravnostjo konec. Čeprav, pošteno rečeno, že prej ni bila popolna in so se že tudi prej plemena med seboj tolkla po glavah.

Ostane nam torej zavest, da lahko vsakdo izmed nas, v svojem mikrookolju, po svojih najboljših močeh, pripomore k strpnosti, nenasilju in medsebojni pomoči, ter tako svoj naraščaj tudi vzgaja. Ni veliko, je pa dovolj. In najbrž tudi največ.

Foto: osebni arhiv (Mag. Gregor Jazbec je delal z vojaki v Bosni, na Kosovu in Afganistanu. Na sliki v Afganistanu)

Glede na prehojeno pot, torej na podlagi pridobljenih izkušenj in ugotovitev, kakšni so vaši pogledi na življenje vojaka?

Vojak je del organizacije, katere naloga je upravljati z nasiljem, ko pride čas. Lepo bi bilo, če bi živeli v svetu, kjer ne bi bila potrebna nobena vojska in noben vojak, a takšnega sveta, žal, ni. Vojska je dvorezen meč in lahko, kadar je orodje nasilnih vlad, služi netenju vojn, lahko pa so zgolj pesti države, in je njen osnovni namen odvračanje sosedov, da te ne kresnejo v obraz.

Če se znajdemo v nevarnosti, da nam razpade življenje, ki nam je drago, vrednote, v katere verjamemo, nam grozi odvzem zemlje, na kateri živimo ali smrt bližnjih, sem prepričan, da bomo cenili fante in dekleta, ki so se zavezali, da bodo z lastnim življenjem pred agresorjem ščitili zgoraj našteto.

Pustimo ob strani vse primere, ko je vojak umiral za apetite vladarjev ali elit in ki so, roko na srce, veliko pogostejši, kot primeri uporabe vojsk zgolj za pasivno obrambo pred nasilništvom drugih držav. V teh, prvih primerih, je vojak zgolj nesrečna številka v veliko večji in premetenejši računici, ki lahko, paradoksalno, celo verjame, da dela za dobro naroda, države, zastave ali boga, kakorkoli že osmisli cilj sam ali so mu ga osmislili drugi preko sistematičnega pranja možgan.

Primeri, ko je vojak prestregel val nasilja, da je zaščitil ljudi, ki mu stojijo za hrbtom in ki se mu sami ne znajo ali upajo zoperstaviti, pa zahteva vso spoštovanje. Kot pri policistih, ki skrbijo, da nismo žrtve kriminalcev ali gasilcih, ki nas rešujejo pred ujmami.

Tak pogled na vojaka in vojsko je tudi razlog, zakaj sem del te organizacije in zakaj se trudim, da bi njenim pripadnikom podal čim širša znanja s področja človeške psihe in narave.

Andrej Kovačič                                                      E: andrej.kovaci@varensvet.si

 Marec 2016

• 17. marec 2016, Najbolj varovana ruska skrivnost: Strogo varovana mesta, ki jih ni na zemljevidu.

 Januar 2016

• 14.1.2016, Teroristični napadi na jedrske elektrarne z droni – bombami?

December 2015

• 4.12.2015, Visoki predstavniki slovenske, srbske, makedonske in grške policije so se zavezali k še boljšemu sodelovanju pri obvladovanju migracij

November 2015

• 23.11.2015; Varnostnik ubit, ker je teroriste poslal na napačno hotelsko nadstropje.

Oktober 2015

• 1.10.2015, Od 1. do 18. oktobra poteka akcija za večjo varnost pešcev
• 2.10.2015, S pomočjo NSA prisluškovali Sloveniji, Hrvaški, BiH in Srbiji.
• 6.10.2015, Hrvaška policija je predstavila projekt E-sigurnost (E-varnost).
• 26.10.2015, Kriminalisti v mednarodni kriminalistični preiskavi zasegli veliko količino
  vojaškega orožja – informacija z novinarske konference.
• 30.10.2015, policisti se na terenu soočajo z različnimi težkimi situacijami.

September 2015

• 3.9.2015, Mladoletnika kradla ter ropala po Ljubljani.
• 4.9.2015, Nova politika pri pridobivanju dovoljenj za izvajanje preiskav agentov.
• 7.9.2015, Avstrija ujela Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo (Sova) in prijavila njeno vohunjenje.
• 7.9.2015, Imamo nesposobne obveščevalce, slabo vodstvo Sove ali neustrezno organizacijo?
• 7.9.2015, Policisti bodo pozorni na varnostne pasove.
• 8.9.2015, Pametni telefoni ogrožajo varnost na cestah.
• 11.9.2015, Prihaja nova generacija cyber tveganj!
• 11.9. 2015, Razlaga o preseljevanju beguncev.
• 15.9.2015, Električni paralizatorji: učinkoviti, a smrtno nevarni.
• 16.-22.9.2015, Evropski teden mobilnosti – izbiraj, spreminjaj, združuj. Naj bosta varnost in zdravje na prvem mestu.
• 20.9.2015, Foto in video posnetki nadzora iz zraka na območju slovenskih mejnih prehodov – sporočilo za javnost Generalne policijske uprave.
• 24.9.2015, Odzivi na begunsko krizo: Elementi strategije zunanje politike (Munich Security Conference).
• 26.9.2015, Varovanje zdravja v Evropi in krizno odzivanje.